Gorenjski glas | Turisti ustvarijo več odpadkov kot domačini

Source: Gorenjski Glas

Bled - Občini Bled in Gorje sta bili leta 2022 prvi občini v Sloveniji, ki sta prejeli evropski certifikat Zero Waste. V gorjanski občini so po besedah župana Petra Torkarja k projektu pristopili zaradi izrazitega naraščanja količine mešanih odpadkov in prekomerne obremenjenosti odlagališča na Mali Mežakli. "Živimo v krajih, kjer je stalno prisoten 'turbo' turizem. Njegove negativne posledice segajo od hrupa do odpadkov in tudi investitorjev, katerih cilj je gradnja nove turistične infrastrukture. Če želimo ohraniti čisto in zdravo okolje, moramo nujno prilagoditi navade in si v sodelovanju z lokalno skupnostjo prizadevati za manj odpadkov," je poudaril župan.

Zelena koordinatorica iz Javnega zavoda Turizem Bled Maja Pančur je predstavila strategijo trajnostnega razvoja blejskega turizma, ki se med drugim osredotoča na desezonalizacijo in spremembo percepcije destinacije. "Ob enodnevnih obiskovalcih nagovarjamo predvsem goste, ki si želijo Bled doživeti, in ne le videti, s čimer bi dosegli tudi podaljšanje dobe bivanja," je pojasnila Pančurjeva in postregla s podatkom, da je trenutno povprečna doba bivanja 2,5 dneva, vedno več namestitvenih ponudnikov pa se odloča za politiko minimalne dobe bivanja.

Dejala je še, da se je v zadnjem desetletju struktura namestitvenih ponudnikov na Bledu bistveno spremenila. Če so nekoč hotelske namestitve predstavljale polovico vseh namestitev, je danes teh le še četrtina, medtem ko prevladujejo apartmaji in zasebna prenočišča. Od več kot 800 namestitvenih obratov na destinaciji jih je le 12 certificiranih z enim od trajnostnih certifikatov. "Do leta 2030 bi jih moralo biti glede na zaveze 72," je dodala.

Bled se ponaša s čistim okoljem in zglednim ločevanjem odpadkov, kar po besedah direktorja Infrastrukture Bled Janeza Resmana dosegajo z aktivnim delovanjem na terenu ter z individualnim pristopom do nastanitvenih ponudnikov, sobodajalcev, gostincev in ostalih deležnikov. Letos so se odločili za ukinitev zabojev za embalažo na ekoloških otokih, poleg tega bodo nadaljevali postopno umikanje košev za smeti, kar so že storili na okoliških gričih. "Zanimivo je, da umik košev ne povzroča dodatnega smetenja, temveč ravno obratno. Kjer ni košev, ni smeti," je prepričan Resman. Po njegovem največjo težavo povzročajo trgovci in ponudniki hitre prehrane, ki po Resmanovi oceni nahranijo tudi po deset tisoč gostov na dan. "Tovrstni embalažni odpadki izjemno obremenjujejo Bled in okolico, saj na dan ustvarijo med sedem in deset kubičnih metrov odpadkov," je opozoril Resman.

Globalno približno sedmina odpadkov nastane zaradi turizma, na Bledu pa je to očitno še posebej v poletnih mesecih, ko turisti proizvedejo več odpadkov kot domačini, je poudaril Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. V povprečju evropski dopustniki dnevno proizvedejo en kilogram odpadkov, do leta 2050 pa naj bi se količina odpadkov iz turističnih dejavnosti povečala za kar 251 odstotkov. Po navedbah Kranjca naj bi bil kazalnik odličnosti do 600 gramov odpadkov na gosta, kar je po njegovem realen in dosegljiv cilj. Dosegli in presegli so ga v prvem slovenskem hotelu brez odpadkov Ribno Alpine Resort, kjer trenutno proizvedejo 413 gramov odpadkov na gosta.

Kot je dejal Matija Blažič, direktor Ribno Alpine Resorta, jih je k viziji hotela brez odpadkov spodbudil Janez Resman, ko jih je obvestil, da bo v prihodnje odvoz mešanih komunalnih odpadkov bistveno dražji. "Če smo do tega trenutka imeli 30 odstotkov ločenih odpadkov in 70 odstotkov mešanih, smo v enem mesecu razmerje obrnili," je povedal Blažič, ki opaža, da med 75 in 80 odstotkov odpadkov predstavlja hrana. Goste so zato začeli nagovarjati k zmerni postrežbi v samopostrežnem bifeju. "Takšen način poslovanja in delovanja se nam obrestuje, saj smo lahko dvignili cene ponudbe, medtem ko je kakovost sob ostala na enaki ravni," je dodal.